Nož se brusi ob nožu, mož ob možu

1. 800 km od glave do srca

800 km dolga pot ni bila le pot od Ljubljane do Rima, ampak še bolj pot od glave do srca. Predstavljajte si štiri može v avtu, ki se med sabo komaj kaj  poznajo, na devet ur dolgi vožnji. Ko smo prišli v Rim, smo bili začudeni, da smo že tam. Vmes smo namreč prehodili precej bolj neobičajno pot, na katero možje zlepa ne stopimo: dovolili smo si priti blizu. Sam od sebe je odpadel strah, kaj si drugi mislijo o meni, med nami ni bilo nobene želje po potrjevanju in skrbi za ohranjanje dobrega videza. To je bilo prvo resno znamenje, da bo to romanje nekaj posebnega.

2. Samo za svetost je vredno živeti

Že prvi dan nas je papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa, ki nam je vseh pet dni držal nagovore, »brez rokavic« naravnost po moško soočil z resnico: če tvoj cilj v življenju ni svetost, si lahko morda uspešen, premožen, priljubljen, asi zgrešil bistvo! Samo za svetost je vredno živeti. Svetost je izpolnitev dveh najglobljih hrepenenj: da bi uspeli v življenju in da bi dosegli srečo, in sicer na Jezusov način. Sveti smo lahko v vsakem poklicu in v vseh okoliščinah. Bistvo svetosti je v tem, da ostajamo povezani z Jezusom. Jezus nas je s smrtjo odrešil in zame je prvo vprašanje, ali sprejmem njegovo odrešenje. Ko sem to  pripravljen sprejeti, se v meni prebudi želja, da bi ga posnemal.

3. Ne morem biti drugim v oporo, če ne sprejmem svoje krhkosti

Ko ni nobene potrebe, da bi na druge delali vtis, ampak vsak v svojem srcu iskreno povabi Boga v svoje življenje in prizna, da potrebuje njegovo odpuščanje, njegov navdih, njegovo moč, njegovo vodstvo, takrat se odpre prostor za Boga. Dobesedno smo čutili njegovo navzočnost. Ko se povežeš z Bogom, ti On pripelje brate. Med nami je bila prava bratska povezanost, zaupanje, veselje, sproščenost in  mir.

4. Bog preseneča

Presenetil je organizatorje, ker je marsikaj šlo drugače od načrtov, presenetil je vse udeležence in tudi p. Cantalamessa, ki je vedno manj govoril iz tega, kar je vnaprej pripravil, ampak se je prepustil dogajanju in se dal na voljo nam.

PREDSTAVLJAJTE SI ŠTIRI MOŽE,
KI SE MED SEBOJ KOMAJ KAJ POZNAJO,
NA DEVET UR DOLGI VOŽNJI

5. Krst v Svetem Duhu

Vedno bolj smo se spraševali, kako zaživeti iz darov Svetega Duha, če je res, da smo bili pri birmi obdarovani z njegovimi darovi. Kaj vendarle lahko naredimo z njimi? P. Cantalamessa je ob binkoštnem odlomku iz Apostolskih del z nami delil pričevanje, kako je sam doživel krst v Svetem Duhu kot duhovnik kapucin in kako je to povsem spremenilo tok njegovega življenja.

6. Jezus je hkrati Jagnje in Lev

Oboje združuje v sebi, ne da bi bil zaradi tega razklan. Blag kakor jagnje, ki nikomur ne stori nič hudega. Besen in neustavljiv kot lev, ko hoče zaščititi, kar mu je sveto. Evangeliji nam razkrivajo oba njegova obraza, a brez sence dvoličnosti. To je velik izziv za nas moške, ki smo kdaj agresivni, ko ni nobene potrebe za to, in stisnemo rep med noge«, ko bi se morali postaviti v bran pravičnosti in resnice.

7. Če se ne odprem drugim, ostajam sam

Samo v povezanosti z drugimi sem močan, sam ne morem nič. To velja za zakonsko življenje, v poslovnem življenju, v vojski in tudi v duhovnem življenju. Nož se brusi ob nožu, mož ob možu. Ko pridemo možje skupaj, se drug od drugega učimo, kako živeti kot mož in kot oče. Ko smo molili drug za drugega, smo začutili, kako nam ta duhovna povezanost daje novo moč.

8. Razlike nas bogatijo

Na srečanju smo bili možje iz različnih držav in dva iz Protestantske cerkve. Nihče ni iskal pozornosti ali potrditve za svoje programe, nihče ni delal »reklame« zase, med nami ni bilo niti enega nesporazuma. Vsi govorniki so govorili le o tem, kaj je Bog naredil zanje v njihovi skupnosti. Aleluja!

9. 800 km proti Sloveniji

Mogoče bo kdo pomislil, da smo po takem močnem doživetju naredili načrt, kako se bomo stvari lotili doma, v domači župniji in v moški skupini. To bi bil tipičen konec vsake konference, kjer je potrebno doreči sklepe, ali pa vse skupaj nič ne šteje. Naša pot je bila drugačna. Najbolj pogosto vprašanje je bilo, katere pesmi še nismo zapeli. Za nas ni bilo nobenega dvoma, da bo odslej marsikaj drugače. Nobeden od nas ni čutil potrebe, da bi drugim razlagal, kaj namerava spremeniti. Vsi smo čutili, da smo sami spremenjeni od znotraj. To povsod iščemo, a redkokje dobimo, ker je to zastonjski dar, čista milost. Ni nekaj, kar bi si zaslužil, niti rezultat tvojih prizadevanj, ampak te preseneti.

10. Najlepše stvari so zastonj

To duhovno doživetje nam je bilo podarjeno. Po ulicah Rima smo iz vseh pljuč peli slavilne pesmi in nam ni bilo mar, kaj si o nas mislijo ljudje. Vse nas zdaj spremlja Jezusov stavek: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte!« Zato tudi v Sloveniji ne bomo več tiho spremljali, kaj se nam dogaja, ampak bomo odprli vrata Duhu, ki je prenovil nas, da prenovi tudi naše družine in našo domovino. Amen!

Od 3. do 7. novembra je bilo v Rimu prvo mednarodno srečanje katoliških moških. Organiziralo ga je združenje mož sv. Jožefa na Poljskem pod pokroviteljstvom Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE). Osnovna tema srečanja je bila »Klic k svetosti«, geslo srečanja pa »Moški v obleganju večnega mesta Rim«.

Vseh udeležencev skupaj nas je bilo 137. Prišli so iz številnih držav, daleč največ iz Poljske, potem pa tudi skupine mož iz ZDA, Anglije, Nizozemske, Latvije, Italije in Slovenije, ki jo je zastopalo enajst mož.

Foto: Arhiv L. M.

Luka Mavrič | 25.11.2018 | Za življenje | © Družina d.o.o., 2018