Prerokba patra Michaela Scanlana iz leta 1976

Sin človekov, ali vidiš mesto, ki propada? Si pripravljen videti vsa mesta uničena? Si pripravljen videti propad celotnega ekonomskega sistema, na katerega se sedaj tako zanašaš? Propad, ko denar več ne bo imel nobene vrednosti in te ne bo mogel več vzdrževati?

Sin človekov, ali vidiš zločine in brezzakonje na tvojih ulicah in v tvojih mestih ter ustanovah? Si pripravljen videti popolno brezzakonje in kaos, kjer zate ne bo nobene zaščite, razen tiste, ki ti jo bom jaz dal?

Sin človekov, ali vidiš državo, ki jo ljubiš in v kateri proslavljaš zgodovinske mejnike – kako z nostalgijo gledaš na njeno zgodovino? Ali si pripravljen videti stanje, ko države več ni – ko ni več države, ki bi jo lahko imenoval za svojo, razen tiste, ki ti jo dajem kot svoje telo? Mi boš dovolil, da ti prinesem življenje v svojem telesu in samo tam?

Sin človekov, vidiš tiste cerkvene zgradbe, ki jih sedaj tako zlahka obiskuješ? Si jih pripravljen videti takšne, da bodo imele zabita in zaprta vrata? Si pripravljen svoje življenje zasnovati samo na meni, na nobeni drugi ustanovi ali strukturi?
Si se pripravljen zanašati samo name, ne na ustanove, šole in župnije, za katere se tako trudiš, da bi jih negoval in obdržal?

Sin človekov, kličem te, da bi bil ti na to pripravljen. O tem ti želim spregovoriti. Strukture sveta propadajo in se spreminjajo – ni potrebno, da bi sedaj poznal podrobnosti; vendar se ne zanašaj nanje, kot si se do sedaj. Želim, da se med seboj bolj povežete, da med seboj vzpostavite globljo predanost drug drugemu. Želim, da si med seboj zaupate, da bi lahko zgradili medsebojno odvisnost in zaupanje, ki bo utemeljeno na mojem Svetem Duhu. Gre za medsebojno odvisnost, ki v nobenem smislu ni razkošje, ampak je nujna za tiste, ki bodo svoje življenje naslonili name, ne na strukture, ustanove iz poganskega sveta. Govoril sem in se bo zgodilo. Moja beseda bo dosegla moje ljudi. Morebiti bodo prisluhnili, morda pa tudi ne – in jaz bom temu primerno odgovoril –, vendar je to moja beseda. Ozri se nase, sin človekov. Ko boš videl, kako se vse zapira, ko boš videl, da je vse, kar se je zdelo samoumevno, odstranjeno, in ko boš pripravljen živeti brez vseh teh stvari, potem boš vedel, kaj pripravljam.

Prevod: Dani Siter

Poslušaj mojo besedo: Prerokba p. Michaela Scanlana iz leta 1980

Ta prerokba patra Michaela Scanlana je bila objavljena v reviji New Covenant (Nova zaveza) maja 1980 v sklopu članka, ki sta ga napisala Kevin in Dorothy Ranaghan.

Gospod Bog pravi: »Poslušajte mojo besedo: čas, ki je bil zaznamovan z mojimi blagoslovi in darovi, bo zamenjal čas, ki bo zaznamovan z mojo sodbo in očiščenjem. Česar nisem dosegel z blagosalovi in darovi, bom dosegel s sodbo in očiščenjem.

Moje ljudstvo, moja Cerkev nujno potrebuje to sodbo, zakaj že dolgo časa vztraja v prešuštnem odnosu z duhom tega sveta. Ni le okužena z grehom, ampak greh uči, ga objema, ne pa odklanja. Njeno vodstvo tega ni sposobno preprečiti. Povsod, na vseh nivojih sta razdrobljenost in zmeda. Satan gre, kamor želi, in okuži, kogar želi. Ima prost dostop do vsega mojega ljudstva – in jaz bom temu napravil konec.

Moje ljudstvo, posebej blagoslovljeno v tej prenovi, je bolj pod vplivom duha tega sveta kot pa pod vplivom Duha mojega krsta. Bolj jih vznemirja strah pred tem, kaj bodo ljudje rekli, strah pred neuspehom in zavrnitvijo tega sveta, strah pred izgubo spoštovanja sosedov ali nadrejenih na delovnih mestih in v neposredni okolici kot pa strah pred menoj in pred tem, da bi bili nezvesti moji besedi.

Zaradi tega je vaša trenutna situacija zelo zelo resna in slabotna. Vaša moč je omejena. V tem trenutku niste sposobni za boj, niste se sposobni boriti v središču bitke in konflikta, ki se sedaj dogaja.

Zato je ta čas prišel nad vse vas: čas sodbe in očiščenja. Greh bo poimenovan greh. Satan bo razodet – maska bo odpadla. Zvestoba bo povzdignjena in bo dobila mesto, ki ji gre in pripada. Moji zvesti služabniki bodo prepoznani in se bodo združili. Njihovo število ne bo veliko. To bodo težki, vendar nujni časi. Prišlo bo do rušenja in stiske po celem svetu.

Pomembnejše pa je to, da bo prišlo do prečiščenja in preganjanja mojega ljudstva. Morali boste trdno stati in braniti svojo vero. Morali boste izbirati med svetom in menoj. Morali boste izbrati, kateri besedi boste sledili in koga boste spoštovali.

In tisto, česar ni bilo mogoče doseči z blagoslovi in darovi, bo doseženo s to izbiro. Kar ni bilo uresničeno s krstom in poplavo darov mojega Duha, bo doseženo s krstom ognja. Ogenj bo šel med vami in bo izžgal iz vas vse pleve. In ta ogenj, ki bo prišel na vas, bo prišel do vsakega posameznika, vsake skupine in skupnosti in bo zajel ves svet.

Ne bom več prenašal tega, kar se zdaj dogaja. Ne bom več prenašal mešanja in prešuštnega ravnanja z darili, milostmi in blagoslovi, z nezvestobo, grehom in prostitucijo. Med vami je sedaj moj čas.

Sedaj morate priti k meni v popolni predanosti moji Besedi, v popolni predanosti mojemu načrtu, v popolni predanosti sredi te nove ure. Odvreči morate vse, kar je vaše, vse, kar vas veže na preteklost. Pogledati morate sami sebe in tiste, za katere ste odgovorni v luči te ure, ki je ura sodbe in očiščenja. Poglejte svoje bližnje na ta način in storite zanje to, kar jim bo najbolj pomagalo, da bodo trdno stali in obstali med mojimi zvestimi služabniki.

Kajti žrtve bodo. In ne bo lahko, vendar je vse to potrebno. Potrebno je, da bo moje ljudstvo zares moje, da bo moja Cerkev dejansko moja in bo moj Duh resnično prinašal čistost življenja, čistost in zvestobo evangeliju.

Prevod: Dani Siter

Odmevi na prerokbo Ralpha Martina iz leta 1975
Peter Herbeck / 16. junij 2020

Slika je bila posneta na srečanju Ralpha Martina s papežem Pavlom VI in drugimi člani Mednarodne konference Katoliške karizmatične prenove leta 1975. Papež je bil prisoten tudi pri zaključni maši, kjer je Ralph prejel prerokbo, o kateri razmišlja Peter Herbeck.

Pričujoče besedilo je vzeto iz nagovora, ki sem ga imel danes na YouTube-kanalu Renewal Ministries.

Upam, da te dneve preživljate v miru in zaupanju v Gospoda Jezusa. To so časi preizkušnje in so za vse nas poseben izziv, vendar so tudi časi, ki nikakor niso zunaj Božje volje. V tej uri Cerkve ima Bog velik in poseben namen za odrešenje sveta. Rad bi se navezal na dobrega prijatelja Ralpha Martina in misli, ki jih je izrekel prejšnji teden in so dostopne na YouTube-kanalu. V svojem nagovoru je razmišljal o preroških besedah patra Michaela Scanlana, ki so bile izrečene leta 1976. Gre za prerokbo, ki sem jo v zadnjih letih večkrat prebiral, ob njej veliko molil in za katero menim, da je po njej vsem nam spregovoril Gospod.

Poznamo besede, ki nam jih namenja sveti Pavel v 1. pismu Tesaloničanom 5,19–21: »Duha ne ugašajte. Preroštev ne zaničujte. Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite.« Prav zato je čudovito slišati besede patra Michaela, o njih razmišljati in razločevati, kaj nam želi Gospod sporočiti. Prepričan sem, da nam pomagajo razumeti čas, v katerem smo se znašli.

Prav zato bi se rad sedaj osredotočil na prerokbo, ki jo je leta 1975 izrekel Ralph Martin na mednarodni konferenci Katoliške karizmatične prenove, ki je bila v baziliki sv. Petra v Rimu. Prerokbo je izrekel ob zaključku svete maše, po obhajilu in tudi po koncu slavljenja, ko je nastopila tišina:

»Ker vas ljubim, bi vam rad pokazal, kaj delam te dni v svetu. Rad bi vas pripravil na to, kar prihaja. Temačni dnevi prihajajo na svet, dnevi stiske … Ustanove, ki sedaj stojijo, ne bodo več stale. Razne oblike podpore, na katere se ljudje danes opirajo, ne bodo več obstajale. Rad bi, dragi moji, da bi bili pripravljeni, da bi poznali samo mene, da bi se me oklenili in bi imeli z menoj globlji odnos kot kadarkoli doslej. Sam vas bom povedel v puščavo … Odstranil bom od vas vse tisto, na kar se sedaj zanašate in od česar ste sedaj odvisni, da se boste lahko zanesli samo name. Na svet prihajajo temačni časi, vendar za mojo Cerkev prihajajo časi slave, časi slave za moje ljudstvo. Na vas bom razlil vse darove svojega Duha. Sam vas bom pripravil na duhovni boj; pripravil vas bom na čas evengelizacije, kakršne svet še nikoli ni videl … In ko ne boste imeli ničesar drugega, razen mene, boste imeli vse: zemljo, polja, domove in brate in sestre in ljubezen in veselje in mir – bolj kot kadarkoli prej. Bodite pripravljeni, moje ljudstvo, jaz sam vas želim usposobiti.«

Nisem bil na omenjeni mednarodni konferenci, sem pa v teh letih večkrat govoril z mnogimi, ki so bili, in lahko rečem, da so se mnogi voditelji Katoliške karizmatične prenove iz vsega sveta strinjali, da so v tistem trenutku izkusili potrditev Svetega Duha.

Vesel sem, da se ta prerokba začne z besedami: »Ker vas ljubim.« V Stari zavezi beremo, kako je Bog svoje skrivnosti razodeval prerokom, kako si je izbiral ključne preroške posameznike, po katerih je govoril svojemu ljudstvu oziroma je svoji Cerkvi po njih prinašal besede ohrabritve in jim pomagal videti svoje delo. In ko je Bog svojega Duha izlil na vse meso (na vse ljudstvo), je s tem sporočil, da želi, da sedaj Duh vodi njegovo ljudstvo. Sveti Duh nam želi spregovoriti, zato v različnih časih govori po različnih ljudeh.

Menim, da je bil to izjemno pomemben trenutek v zgodovini Cerkve. V nadaljevanju prerokbe beremo: »Temačni dnevi prihajajo na svet, dnevi stiske.« Nedvomno so bili od leta 1975 pa do danes dnevi, ko so na raznih koncih sveta ljudje to temačnost že izkusili, sicer pa mislim, da morda prav zdaj živimo v enem od najbolj nenavadnih trenutkov zgodovine sveta in Cerkve. Zgodilo se je namreč, da se je januarja oziroma februarja 2020 pojavil novi koronavirus in se je ves svet zaprl ter se na ta način odzval na tega nevidnega sovražnika, ki je zahteval življenje mnogih ljudi. In kazalo je, da bo umrlo še veliko ljudi po celem svetu. Pa še nekaj: človeštvo se ni le ustavilo in sestopilo iz utečenih življenjskih tirnic, pač pa je bilo prisiljeno, da se je soočilo s svojo umrljivostjo. Hudičeva strategija je vedno enaka: človeško raso vklene v okove strahu pred smrtjo. Nastopil je torej trenutek, ko je hotel hudič človeka še bolj stisniti v pest strahu. Kaj se je zgodilo? Podjetja so se zaprla, ukazana je bila karantena in naše gospodarstvo je iz najmočnejšega na svetu prišlo do točke, ko je skoraj razpadlo in še sedaj ni jasno, kam gre. Jasno vidna so znamenja velikega pretresa. Naše zaupanje v zdravstvo, varnostne sisteme in vse drugo se je zamajalo.

In ko smo že skoraj izšli iz karantene, se je zgodilo tudi izkustvo z Georgeem Floydom, umor Georgea Floyda v Minneapolisu, za tem pa se je zgodila še velika eksplozija, in ko spremljamo odzive po svetu, ne moremo mimo dejstva, da se je vse to dotaknilo globoke in nezaceljene rane v življenju Amerike – v zgodovini našega življenja in kulture. Nekateri so se na vse to primerno odzvali, zaznali pa smo tudi duha anarhije in revolucije in razne druge duhove. In nesporno je dejstvo, da se je vse zelo zamajalo. Zamajalo se je vse v zvezi z varnostjo, ki nam jo lahko zagotovi vlada, zamajalo se je vse v zvezi s financami, zamajalo se je naše zdravstveno stanje in vse, kar nam bo na tem področju prinesla prihodnost. Z gotovostjo lahko trdimo, da se je zamajalo tudi vse v zvezi s politiko in politiki, z raznimi organizacijami, v katere smo dolga leta zaupali; na splošno lahko rečemo, da smo na zelo majavih tleh.

Ena od stvari, ki jih prerokba razodeva, je, da Gospod pretresa narode, ker se mnogi preveč oklepajo stvari, ki imajo skupni imenovalec nestanovitnost. Posvečamo jim preveč pozornosti, jih previsoko vrednotimo in jih imamo za dokončne in nespremenljive, čeprav niso. Kot nam pove pisec Pisma Hebrejcem 12,28, je edini trden in nespremenljiv Bog sam. Bog dopušča te preizkušnje zato, da pritegne našo pozornost. Mnogi dobri učitelji, ki svoja razmišljanja predstavljajo po YouTube in drugih sorodnih medijih, pravijo, da Bog na ta način svoje ljudstvo priteguje bliže k sebi, da svojo Cerkev priteguje bliže k sebi, in prav o tem in s temi izrazi nas nagovarja omenjena prerokba:

»Temačni dnevi prihajajo na svet, dnevi stiske … Ustanove, ki sedaj stojijo, ne bodo več stale. Razne oblike podpore, na katere se ljudje danes opirajo, ne bodo več obstajale. Rad bi, dragi moji, da bi bili pripravljeni, da bi poznali samo mene, da bi se me oklenili in bi imeli z menoj globlji odnos kot kadarkoli doslej.«

Zakaj te preizkušnje? Zato, ker Božje ljudstvo ni pozorno na Gospoda. Sploh pa Nanj ni pozoren svet, ki brezbrižno gradi popolnoma drug svetovni nazor in način življenja, za katerega je značilno obnašanje, kot da Bog sploh ne obstaja. Bog je deležen malo pozornosti. Realnost pa je popolnoma drugačna: Bog nas je ustvaril, ustvarjeni smo Zanj in vse stvarstvo je Njegovo. Edino varno zatočišče, kraj, kjer smo varni pred sovražniki sveta, je v Gospodu, v Kristusu, v Bogu samem. On je za nas daroval življenje, podaril nam je odrešenje, ki je v Njegovem Sinu. In vedno več je načinov človeške brezbrižnosti, odpadov od Cerkve, delno tudi zaradi tega, ker je Bog dovolil, da so bili grehi Cerkve v zadnjih desetletjih tako izpostavljeni. Gospod želi, da se Njegovo telo oklepa Njega samega, ne drugih oblik varnosti, drugih oblik odvračanja pozornosti od Njega oziroma drugih oblik udobja.

Da bi bili Njegovi! Da bi Mu pripadali! Da bi živeli v skladu s prvo zapovedjo! Da bi Bogu pripadali z vsem srcem, z vso dušo, z vsem mišljenjem in z vso močjo, da bi ljubili svojega bližnjega kakor samega sebe, kot nam je pri zadnji večerji zapovedal Jezus. Prav o tem je govoril, ko je rekel: »Vi ste moji prijatelji in jaz prihajam bliže k vam. Dal vam bom svojega Duha!« Če boste pozorni, boste opazili, da Jezus pravi, da bo živel v vas kot živa voda. On bo dejansko živel v vas in vas bo poživljal. On sam vam bo govoril, in On sam vas bo vodil k popolni Resnici, zato Mu sledite!

On sam pravi: »Rad bi, dragi moji, da bi bili pripravljeni, da bi poznali samo mene, da bi se me oklenili in bi imeli z menoj globlji odnos kot kadarkoli doslej. Sam vas bom povedel v puščavo.« In prav tu smo zadnjih nekaj mesecev in očitno bomo, tako ali drugače, tukaj tudi ostali. Ključno pri vsem tem pa je, čeprav se stvari po svoje razvijajo in se trudimo oživiti gospodarstvo, da je odgovornost posameznikov velika in so ljudje vedno bolj obremenjeni. Zato si zapomnite, ne glede na breme, ki ga nosite, ne glede na izzive, s katerimi se soočate, da nas je Gospod poklical, naj pridemo bliže k Njemu. In ne glede na napetosti in izzive, ostanite v pogovoru z Gospodom. Bodite pozorni Nanj, kajti najpomembnejša je beseda, ki jo ima za nas. Cerkev mora razumeti, da bo obstala le pod Gospodovim vodstvom, pod odrešilno vzgojo ljubečega Boga, ki želi svojo Cerkev očistiti in jo pritegniti bliže k sebi.

V 12. poglavju Pisma Hebrejcem 6. vrsta Gospod pravi: »Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja.« Zakaj? Gospod želi, da bi v nas dozorel miren sad pravičnosti. Želi nas pripeljati nazaj k sebi, da bi mi zopet imeli z njim pravi odnos. Želi razgaliti naša srca, da bi se mi v ponižnosti pred njim priklonili in bi svojo pozornost usmerili Nanj, pa čeprav bo to le nekaj minut na dan, čeprav bo to le majhen delček dneva.

Ne dovolite, da bi mnogotere odgovornosti in pritiski potisnili Gospoda na rob. Ključ za vse nas – za posameznike, za družine, za Cerkev, za odrešenje vsega sveta – je usmerjena pozornost: postati popolnoma Njegov – pripadati Njemu.

Prav to nam govori: »Okleni se mene!« Ne smemo se torej okleniti drugih stvari. Gospod sedaj razkriva njihovo praznino in kako hitro lahko neka stvar premine. On pa ostaja na veke! On je skala, na kateri stojimo – edina trdna in končna resničnost vsega vesolja. In On (Jezus) je prišel zaradi nas. On želi, da mi živimo v varnem okolju, da se Njega oklepamo in da vemo, kam gre, da se usposobimo za prepoznavanje znamenj časa in se odzovemo na to, kar Duh govori Cerkvi.

»Odstranil bom od vas vse tisto, na kar se sedaj zanašate in od česar ste sedaj odvisni, da se boste lahko zanašali samo name.« Ta beseda je namenjena vsakomur izmed nas – ni le za nekatere izbrance, pač pa je za celotno Cerkev. Gospod nas vodi v to zaradi vsega, kar še prihaja. »Na svet prihajajo temačni časi, vendar za mojo Cerkev prihajajo časi slave.« Oboje se hkrati dogaja. Oboje se bo še razbohotilo – izziv in tema. In po vsem tem svet ne bo nikoli več tak, kot je bil. Nikoli več se ne bomo vrnili na točko, na kateri smo bili, oziroma ne bomo imeli tega, kar smo imeli. Osebno menim, da se bosta ostrina in moč duhovnega boja še okrepili. Vendar pa, ko se v nas povečuje Božja milost in se v naših srcih po Svetem Duhu bolj in bolj razodeva Gospodova slava, lahko vidimo veličastnost in dobimo modrost in vpogled v našega Gospoda ter se tako okrepimo v veri in zaupanju Vanj. Na ta način izkusimo več Njega – in prav to sedaj želi Gospod. Da nas ne bi bilo strah! Ni važno, koliko pretresov se povsod dogaja, ni važno, kako si hudič za vse to prizadeva, Gospod pozna konec te igre in On sam je z nami na vsakem koraku. Vse, kar od nas pričakuje, je, da hodimo tesno ob Njem in da mu izročimo vse, kar v nahrbtniku nosimo skozi življenje, da Njega postavimo v središče svojega življenja.

»Na svet prihajajo temačni časi, vendar za mojo Cerkev prihajajo časi slave, časi slave za moje ljudstvo. Na vas bom razlil vse darove svojega Duha. Sam vas bom pripravil na duhovni boj; pripravil vas bom na čas evengelizacije, kakršnega svet še nikoli ni videl …«

V to verujem. Verujem, da v vsakogar, ki v tem času hodi z Njim in se prepušča Njegovemu ljubečemu redu in vzgoji, Gospod prav zdaj izliva svojega Duha in nas vodi, da bomo znali prav uravnavati svoje življenje – tako kot so pričevali svetniki: »Najprej ljubiti tisto, kar je najpomembnejše – ljubiti Boga v svojih srcih.« Kajti Bog sam želi z veliko močjo in slavo v nas in našem življenju uresničiti namen, za katerega nas je ustvaril. On nam govori: »Ne zaupaš mi še. Pridi! Dovoli, da osvetlim strah, ki je še vedno v tebi, in negotovost in tvojo navezanost na malike. Dovoli, da ti vse to odvzamem, da osvobodim tvoje srce, da boš lahko slišal moj glas, da boš lahko v sebi začutil in izkusil delo in moč Duha, da boš lahko rodil veliko sadu. Kajti dnevi prihajajo, ko bo prisotna velika milost za mogočno evangelizacijo sveta.«

V to verujem. Leta 1990 smo s skupino prijateljev na čelu z Ralphom Martinom molili in načrtovali neki dogodek, ko je po nekom prišla preroška beseda. In ko se je to zgodilo, je v sobo, kjer smo molili in mogočno slavili Gospoda, z veliko močjo vstopil Sveti Duh. Takrat sem doživel izkustvo, za katerega trdim, da je bilo eno najpomembnejših izkustev v mojem življenju. Izkusil sem Božji dotik, izkusil sem Svetega Duha in ves sem se tresel. Takrat sem imel vizijo, v kateri sem videl kakor v odsevu Božji prestol, na katerem je sedel Gospod. In v tistem trenutku je vstal in rekel: »Vstal sem s prestola, da pospešim svoj prihod. V času svojega življenja boste doživeli razodetje Sina človekovega.« Ko je stopil korak naprej, sem izkusil sveti, čisti strah Božji. Zakričal sem: »O, moj Bog! Kako si čudovit! Kako si veličasten! Kako si vzvišen!« Lahko rečem, da je od tistega dne dalje to zame ena izmed vodilnih stvari, v katero iz dna srca verujem.

Vem, da sami dobro veste, kako malo je v življenju trenutkov, za katere lahko rečemo, da je vanje zares vstopil Bog. Zame je bil to tak trenutek in menim, da ta prerokba iz leta 1975 to potrjuje. »Čas evangelizacije, kakršnega svet še nikoli ni videl.« In prav o tem govorim. Ključno za vsakogar od nas je, da smo obdani z Gospodom in smo Nanj pozorni, kajti vse se nanaša Nanj. V Njegovem času in na način, kakršen je Njemu po volji, bo, ko nas bo vodil skozi očiščenje, povečal svojo luč, svojo slavo, svojo prisotnost in svojo moč. On sam se bo razodel.

Odgovor za Cerkev in za ves svet ni v več strategije ali v višji inteligenci niti ni v tem, ali nekdo hodi na pravo fakulteto ali ne, niti ni v moči nove tehnologije ali v varnosti bančnega računa. Vse to sicer obstaja in je navidez močno, vendar je drugotnega pomena. Bog je svet ustvaril po svojem Sinu, ki ga je posadil na prestol na svoji desnici. Vsa oblast, moč in usoda človeškega življenja je v Kraljevih rokah. Že apostoli so rekli: »Oče nikogar ne sodi, ampak je dal vso sodbo Sinu« (Jn 5,22). Tu ne gre le za končno sodbo, pač pa tudi za sodbo v času, ko se bo Sin prikazal z močno ljubeznijo, in to s prav takšno ljubeznijo, kakršno vsak izmed nas potrebuje, in bo, kot je rekel moj prijatelj, storil vse, kar bo treba, da bo odstranil vse, kar bodo to veliko Božjo ljubezen oviralo.

Kaj nas ovira, da bi sprejeli Njegov dar in hodili v Njegovi ljubezni in v poslušnosti Njegovim zapovedim? Živimo v napetem času. To je čas očiščevanja, čas, ko se moramo soočiti s svojimi strahovi in kompromisi. Obenem pa je to tudi čas, ko se moramo globoko prikloniti in reči: »Gospod, Oče nebeški, pošlji nam svojega Sina. Pridi Sveti Duh, pošlji nam Gospoda Jezusa. Razodeni nam njegovo slavo in Njegovo veličino. Gospod, Ti sam razodeni svojo slavo Cerkvi in svetu!«

Po moje je to srce vsega, kar v tem času dela Bog, kar dela Sveti Duh. In Bog želi, da je vsakdo izmed nas del tega dogajanja. Nihče med nami ni premajhen. Tukaj ne gre za niti elitizem niti za strokovnost. Gre za Božje otroke, ki začenjajo jokaje klicati k Bogu. Ko se razodeva Božja slava, je del tega dogajanja strah Božji, ki je nekaj najlešega. Ta strah Božji nima nič skupnega s hlapčevskim ali suženjskim strahom, pač pa gre za očiščujoč, osvobajajoč in čudovit strah, ki nas usmerja, da moremo jasneje videti Boga v Njegovi veličini. Ob tem pa se dogajajo številna spreobrnjenja in na ta način se začenja prečiščevati Cerkev. Cerkev sama je že na mnoge načine poskušala spodbuditi taka spreobrnjenja in prečiščevanja, vendar nas želi Gospod tako voditi, da bi mi izkusili svojo nemoč. Toliko naših naporov je doživelo polom in neuspeh: mnogi zapuščajo Cerkev, sredi finančne krize so mnogi prenehali finančno podpirati župnije in škofije itd. Vse to se dogaja marsikje po svetu. In Bog vse to dopušča in bo tako dolgo dopuščal, dokler ne bomo dospeli do točke, ko bomo lahko rekli tako, kot pravi ta prerokba: »Okleni se mene,« in tedaj bomo Gospoda videli in bomo rekli: »Imamo vse, kar potrebujemo. Ne vemo, kaj smo mislili, zakaj smo se zanašali na toliko stvari. Sedaj vemo, kaj je prav, in smo popolnoma s Teboj, Gospod. Pojdimo!«

Mislim, da je prav to tisto, kar želi Gospod v nas ustvariti. In vsakdo med nami je poklican, da postane del te zgodbe. Zato le recimo »Da!« Gospodu. Priklonimo se pred njim in recimo: »Gospod, Ti preuredi in prečisti mojo ljubezen! Daj, da bom ljubil prave stvari. Daj da bom najprej ljubil tisto, kar je najpomembnejše. Gospod, daj da bom tebe, ki te vabim v središče svojega življenja, najprej ljubil. Gospod, vse ti izročam: svoj čas, talente in svoje imetje. Gospod, Ti spremeni moje srce, Ti spremeni moje mišljenje. Daj, da bom živel v moči in stalni navzočnosti Tvojega Svetega Duha.«

Prevod: Dani Siter

Vir / Source:

https://www.renewalministries.net/prophetic-messages/

Posnetek celotnega seminarja s prevodom v slovenščino:

Za tiste, ki želite skočiti neposredno na osrednja nagovora Ralpha Martina

• 1. nagovor – Ralph Martin o prerokbi p. Michaela Scanlana iz leta 1976:

• 2. nagovor – Ralph Martin – Odziv na preroške besede – Bodo mnogi rešeni:

In še obljubljeni pogovor Scotta Hahna in Ralpha Martina: – Cerkev in narod v krizi: Pogovor Scotta Hahna in Ralpha Martina:

Webinar was mostly bilingual (Slovenian and English). Check below on main talks from Ralph Martin in English.

Recording of whole webinar:

Main talks from Ralph Martin in English (time references are according to webinar recording):

• 1st from 54:50 time stamp till 1:14:00: Ralph Martin – Fr Michael Scanlan’s Amazing Prophecy An Urgent Message for Today:

• 2nd from 1:14:00 time stamp till 1:29:05: Ralph Martin – Responding to the Prophetic Word – Will Many Be Saved?:

Promised conversation between Scott Hahn and Ralph Marin: